Raki rodil

Raki rodil predstavljajo velik delež rakavih obolenj pri ženskah. Preživetje se močno razlikuje glede na prizadetost organa, razširjenost bolezni, odgovora na zdravljenje in psihofizičnega stanja ženske. Z rednimi ginekološkimi pregledi poskrbimo za odkrivanje predrakavih oz zgodnjih rakavih sprememb materničnega vratu. Raka materničnega telesa, raka jajčnika in raka zunanjega spolovila pa z ginekološkimi pregledi na 3 leta ne odkrijemo. Le te običajno odkrijemo po opravljenih invazivnih diagnostičnih postopkih zaradi klinično izraženih težav. 

Rodila

Pregled v ginekološki ambulanti

Ženske praviloma obiščejo izbranega ginekologa na 3 leta. Na ginekološkem pregledu se opravi pregled v zrcalih, palpacijo materničnega vratu, maternice in sten nožnice. Odvzame se tudi bris materničnega vratu (PAP bris). V primeru, da izvid brisa materničnega vratu odstopa od normale so potrebni nadaljnji diagnostični postopki. Ultrazvočni pregled ni del rednega pregleda. Se pa lahko opravi ob nejasnih ginekoloških težavah oz nejasnem izvidu kliničnega pregleda.

Vrste rakov rodil

Raki rodil so raznovrstna skupina bolezni. Obsegajo rak materničnega vratu, rak materničnega telesa, rak jajčnikov in jajcevodov ter rak zunanjega spolovila in nožnice. Pojavnost, ozdravljivost in preživetje se med posameznimi raki rodil močno razlikujejo. 

Rak materničnega telesa

Rak materničnega telesa se običajno pojavi v pomenopavzalnem obdobju. Pred 40. letom je redek, najpogosteje pa se pojavlja med 60. in 79. Letom starosti. Pogosteje se pojavlja pri ženskah, ki imajo povišane vrednosti estrogena oziroma so estrogenu izpostavljene dlje časa. Ogrožujoči dejavniki so torej debelost, policistični jajčniki, zgodnja prva menstruacija in pozen nastop menopavze. Običajno se kaže kot krvavitev iz nožnice v pomenopavzalnem obdobju. Potrebno je povedati, da bo imelo le okrog 10 odstotkov žensk s pomenopavzalno krvavitvijo potrjeno rakavo obolenje materničnega telesa.

Zdravljenje je običajno kirurško. Redko je potrebno dodatno radioterapevtsko ali sistemsko zdravljenje. Preživetje za začetno obliko raka materničnega telesa je visoko, več kot 85 odstotkov.

Rak jajčnika in jajcevoda

Rak jajčnika in/ali jajcevoda se običajno pojavi po 50. letu starosti. Bolnice navajajo nejasne bolečine, napetost v spodnjem delu trebuha, zaprtost, izgubo apetita. V večini primerov bolezen odkrijemo v napredovali obliki. Zdravljenje običajno obsega kombinacijo kirurškega in sistemskega zdravljenja. Preživetje bolnic z rakom jajčnika in jajcevoda je slabo. Učinkovitega načina presejanja ni.

Rak materničnega vratu

Pojavnost raka materničnega vratu se je močno zmanjšala po uvedbi presejalnih programov. Pomemben rizični dejavnik potreben za razvoj raka materničnega vratu je okužba s humanim papiloma virusom (HPV). Zdravljenje začetnih oblik je običajno kirurško. Napredovale oblike pa običajno zdravimo z radioterapijo in po potrebi kombiniramo s sistemskim zdravljenjem. Redni ginekološki pregledi z odvzemom PAP brisa pomembno pripomorejo k zgodnjemu odkrivanju in zdravljenju začetnih oblik raka materničnega vratu.

Rak zunanjega spolovila

V Sloveniji zboli letno okrog 40 žensk. Običajno se pojavi v starosti. Kaže se z dalj časa trajajočim srbenjem v predelu zunanjega spolovila, lahko tudi s krvavitvijo, izcedkom in bolečinami omejenimi na zunanje spolovilo. Zdravljenje je običajno kirurško. Glede na velikost in razširjenost bolezni prihajata v poštev tudi radoioterapija in redko sistemsko zdravljenje. Pomembno vlogo pri pojavu najpogostejše oblike ima okužba s humanim papiloma virusom (HPV).

Zaključek

Skrb za lastno zdravje je osnovna naloga vsake ženske. Poleg vzdrževanja dobre psihofizične kondicije je potrebno tudi opazovanje lastnega telesa in morebitnih bolezenskih simptomov in znakov. Opravljanje rednih ginekoloških kontrol je pri tem dodatna varnost. Glede na izsledke dosedanjih raziskav igra pri dveh rakih rodil (rak materničnega vratu in rak zunanjega spolovila) pomembno vlogo okužba s HPV. V Sloveniji ponujeno cepljenje deklic proti HPV je torej s strani stroke absolutno smiselno. Velikokrat se pojavlja vprašanje ali so pregledi na tri leta dovolj.

Asist. dr. Sebastjan Merlo, dr.med., Onkološki inštitut Ljubljana, posodobljeno februar 2018