Tipi raka dojk se razlikujejo glede na mesto nastanka ter številnih drugih značilnostih, ki jih zdravniki določijo, da lahko zdravljenje čim bolj prilagodijo značilnostim tumorja in bolnici.
Rak dojk delimo v dve veliki skupini: neinvazivni in invazivni rak dojk.
Neinvazivni rak dojk
Neinvazivni rak dojk še ni pravi rak, saj ne prebija osnovne membrane in ne ustvarja metastaz v oddaljenih tkivih. Ločimo dve podskupini, in sicer duktalni rak in situ (DCIS) ter lobularni rak in situ (LCIS).
Tudi neinvazivni rak je heterogena bolezen, ki se loči po vzorcu mutacij genov, stopnji malignosti celic, hormonski odzivnosti, hitrosti rasti in verjetnosti ter hitrosti prehoda v invazivni rak.
DCIS zraste iz celic duktalnega epiterija, LCIS zraste v končni lobuladuktalni enoti. Redka oblika neinvazivnega raka je Pagetova bolezen. Rakaste celice vdrejo v epidemis bradavice in kolobarja in naredijo ekcemu podobne spremembe, ki se zmotno zdravijo kot kožna bolezen.
Invazivni rak dojk
Največ invazivnih rakov so adenokarcinomi, ki zrastejo iz končnih duktusov. Imajo sposobnost preboja bazalne membrane in vdora v limfne in krčne žile in s tem razsoja.
Najpogostejše različice invazivnih rakov so:
- Nifiltrativni duktalni rak, ki zajema okoli 75 % vseh invazivnih rakov.
- Infiltrativni lobulani rak predstavlja okrog 5-10% invazivnih rakov.
- Tubularni rak predstavlja približno 2% invazivnih rakov.
- Medularni rak predstavlja 3 % invazivnih rakov.
- Mucinozni rak tudi predstavlja približno 3% invazivnih rakov.
Pri histopatološki preiskavi invazivnih rakov določamo: velikost tumorja, mikroskopski tip, stopnjo malignosti, vdor rakastih celic v krvne in limfne žile, izraženost hormonskih receptorjev ter HER-2 receptorjev.
Vir: Onkologija, MK 2009