Ujemi pravi trenutek - to je sreča.

Europa Donna

visual

Kako ga prepoznam

Pri raku dojk ne gre za eno bolezen, ampak heterogeno skupino tumorjev, ki se med seboj razlikujejo glede na biološke značilnosti, oziroma zgradbo (morfologijo), imunohistokemične in molekularne lastnosti, (ugotovimo s pregledom pod mikroskopom in ustreznimi testi) ter potek bolezni – klinična slika, odziv na zdravljenje in prognozo. Vsem pa je skupno, da je praviloma prisotna tumorska masa oziroma zatrdlina.

Največkrat posumimo, da gre za raka, če se pojavi zatrdlina v predelu dojke ali v predelu pazduhe. V večini primerov jo zatipa ženska sama slučajno ali pri samopregledovanju. Lahko jo zatipa zdravnik ali pa jo odkrijejo pri mamografiji. Razen zatrdline se lahko pojavi sprememba barve kože, sprememba velikosti, oblike ali sprememba v predelu bradavice. Tudi izcedek iz dojk je lahko znamenje za raka dojk. Redko pa se najprej pojavijo težave zaradi zasevkov. Ker pa ni vsaka zatrdlina ali sprememba rak, je potrebno opraviti preiskave, da ga potrdimo ali ovržemo.                                                                   

Najprej je na vrsti klinični pregled, temu običajno sledi mamografija (rentgensko slikanje dojk), druge metode, tudi ultrazvok (UZ) ali magnetna resonanca (MRI), so dopolnilne. Vsako spremembo dojk preverijo ali gre za raka ali ne. To zanesljivo ugotovijo le z mikroskopskim pregledom tkiva. Tkivo lahko odvzamejo s tanko iglo (citološka punkcija) ali z debelo iglo (histološka punkcija). Če postavijo diagnozo rak dojke, je ženska napotena na dodatne preiskave za določitev stadija oziroma razširjenosti bolezni, kajti od tega je odvisen način zdravljenja. Rak je lahko lokalno omejen (na dojko), lokalno napredoval (razširjen na kožo dojke in/ali pazdušne in/ali nadključnične bezgavke) ali razširjen v oddaljene organe.

Netipne spremembe običajno odkrijemo z mamografijo naključno ali pri presejalnem programu DORA. Sumljivo spremembo je treba opredeliti, zato jo punktirajo. Običajno pri UV-vodeni punkciji opravijo debeloigelno punkcijo s histološko iglo, pri stereotaktični RTG-vodeni in MR-vodeni punkciji pa VDIB (vakuumsko debeloigelno biopsijo). Včasih je potrebna tudi kirurška biopsija. Na tako odvzetem tkivu specialisti citologi ali patologi ugotovijo, ali je tkivo rakavo ali ne. Magnetna resonanca, tudi ena od slikovnih metod, je posebno pomembna kot kontrolna preiskava pri nosilkah mutacij genov BRCA1 ali BRCA2 in po rekonstrukciji dojke s silikonskimi vsadki.

Posodobljeno: april 2018.
 

Dejavniki tveganja