visual

Pravice rakavih bolnikov do zdraviliškega zdravljenja

Opis zdraviliškega zdravljenja

Zdraviliško zdravljenje je:

1. nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja po zaključenem zdravljenju v bolnišnici, nakliniki ali inštitutu. Šteje se, da gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnem zdravilišču, če se to nadaljuje neposredno po končanem zdravljenju v bolnišnici ali najpozneje pet dni po odpustu. Izjemoma je ta doba lahko daljša, ko iz medicinskih razlogov ni možnoprej pričeti z rehabilitacijo v zdravilišču, ker bi to škodilo zavarovani osebi. V teh primerih se mora rehabilitacija začeti z datumom prenehanja kontraindikacij za zdraviliško zdravljenje;

2. zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja in se izvaja na:

  • stacionarni način, ko mora zavarovana oseba zaradi svojega zdravstvenega stanja in drugih pogojev med rehabilitacijo bivati v zdravilišču;
  • ambulantni način, ko zavarovana oseba glede na svoje zdravstveno stanje in druge pogoje dnevno prihaja v zdravilišče.

Odločanje o pravici do zdraviliškega zdravljenja

O pravici do zdraviliškega zdravljenja pri rakavem bolniku odločata:

  • imenovani zdravnik: zdravnik, ki ga imenuje upravni odbor Zavoda za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje ali
  • zdravstvena komisija.

Imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija pri rakavem bolniku odločata o pravici do zdraviliškega zdravljenja pri naslednji rakasti bolezni:

Stanja po radikalnih operacijah malignomov po operaciji ali obsevalni terapiji oziroma kemoterapiji, če je pričakovati odpravo funkcijskih motenj.

Rakavi bolnik ima pravico do zdraviliškega zdravljenja, če imenovani zdravnik ali
zdravstvena komisija zavoda odločita, da je le-to utemeljeno.

Pravica je zagotovljena, če zdraviliško zdravljenje zagotavlja izpolnitev vsaj še enega od naslednjih pogojev:

1. bistveno izboljšanje zdravstvenega stanja za daljši čas;

2. povrnitev funkcionalnih in delovnih sposobnosti;

3. preprečitev napredovanja bolezni ali slabšanja zdravstvenega stanja za daljši čas;

4. zmanjšanje pogostnosti zadržanosti od dela zaradi bolezni ali zdravljenja v bolnišnici.


Kontraindikacije za zdraviliško zdravljenje

Šteje se, da zdraviliško zdravljenje ni strokovno utemeljeno in zato ni pravica iz obveznega zavarovanja, kadar so v času predvidenega zdraviliškega zdravljenja pri zavarovani osebi prisotne:

1. hude duševne motnje ali motnje osebnosti, zaradi katerih zavarovana oseba ni sposobna sodelovati v postopku zdraviliškega zdravljenja;

2. toksikomanije in kronični etilizem;

3. slabo urejena epilepsija;

4. nalezljive bolezni (akutne in kronične v kužnem stanju);

5. aktivne in evolutivne oblike pljučne in izvenpljučne tuberkuloze;

6. kronične organske bolezni v fazi akutnega poslabšanja, ki lahko povzroči dekompenzacijo vitalnih organov;

7. diabetična ketoacidoza in hiperozmolarni sindrom;

8. pogoste in močnejše krvavitve;

9. rakaste novotvorbe, ki niso bile operativno odstranjene ali zaustavljene v rasti z obsevanjem;

10. nosečnost;

11. senilni marazem in težje oblike generalizirane ateroskleroze.


Obseg zdraviliškega zdravljenja

Zdraviliško zdravljenje vključuje storitve rehabilitacije ter pripomočke in zdravila za njeno izvajanje, v primeru stacionarne rehabilitacije pa tudi nastanitev in prehrano med bivanjem v zdravilišču. Med bivanjem v zdravilišču je zavarovani osebi zagotovljena tudi nujno zdravljenje in nujna medicinska pomoč.

Zdravila na recept, ki jih je zavarovana oseba uporabljala že pred začetkom zdraviliškega zdravljenja, niso pravica iz zdraviliškega zdravljenja.

Če oseba med bivanjem v zdravilišču zboli zaradi druge bolezni, kot je bil razlog za zdraviliško zdravljenje, in ni mogoče izvajati programa rehabilitacije, se zdraviliško zdravljenje prekine in se lahko nadaljuje v skladu s pravili.

Če je kljub bolezni izvajanje rehabilitacije možno, zagotavlja neodložljive zdravstvene storitve območni izvajalec s področja osnovne zdravstvene dejavnosti.

Zavarovana oseba ima v okviru zdraviliškega zdravljenja pravico do vrste in obsega storitev, ki jih določi imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija v skladu s standardi. Standarde storitev po posameznih bolezenskih stanjih določita zavod in Ministrstvo za zdravje v sodelovanju s skupnostjo slovenskih naravnih zdravilišč.

Spremstva ni mogoče odrediti med bolnišničnim ali zdraviliškim zdravljenjem.

Izjemoma se med zdraviliškim zdravljenjem odobri spremstvo slepi zavarovani osebi. V tem primeru ima spremljevalec pravico do pokritja stroškov nastanitve in prehrane največ v višini cene nemedicinskega (hotelskega) dela oskrbnega dne zdravilišča.

V času zdravljenja v bolnišnici, kliniki, inštitutu ali zdravilišču zagotovi izvajalec zavarovani osebi:

1. sobno dvigalo;

2. negovalno posteljo z vsemi dodatki;

3. toaletni stol in voziček za prevoz bolnikov ter otroški tricikel;

4. trapez za obračanje;

5. pripomočki in materiali za zdravstveno nego;

6. podloge, predloge, hlačne predloge (plenice) za enkratno uporabo ali vpojne in nepropustne hlačke za večkratno uporabo pri bolezenski inkontinenci;

7. blazine oziroma sistem za preprečevanje preležanin;

8. katetre;

9. brizgalke za injekcije;

10. sedež za kopalno kad;

11. nastavek za toaletno školjko;

12. varovalno posteljno ograjo;

13. prenosni nastavljiv hrbtni naslon;

14. posteljno mizico;

15. terapevtski valj, žogo, gibalno desko in blazine;

16. navadna stojka;

17. dvigalo za kopalnico;

18. bergle;

19. hodulje.


Trajanje zdraviliškega zdravljenja

Zdraviliško zdravljenje traja praviloma 14 dni.

Izjemoma sme imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija predlagati daljše zdravljenje ali ga na predlog zdravilišča podaljšati do 28 dni, če je s tem pričakovati občutno boljši uspeh rehabilitacije. Zdraviliško zdravljenje se izvaja v določenem trajanju brez prekinitev. Če prekinitev zahteva zavarovana oseba, izgubi pravico do nadaljevanja zdraviliškega zdravljenja.

Zdraviliško zdravljenje otrok traja praviloma 21 dni.

Zavarovana oseba lahko uveljavlja pravico do zdraviliškega zdravljenja zaradi iste bolezni oziroma enakega stanja največ enkrat na dve leti, otroci pa največ enkrat letno.


Uveljavljanje pravic do zdraviliških zdravstvenih storitev

O upravičenosti do zdraviliškega zdravljenja odloča imenovani zdravnik zavoda.

Predlog za zdraviliško zdravljenje predloži:

1. zdravnik, ki zavarovano osebo zdravi v bolnišnici, ko je potrebno nadaljevanje
bolnišničnega zdravljenja v zdravilišču, in sicer 5 dni pred odpustom;

2. osebni zdravnik za zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja oziroma za ambulantno rehabilitacijo, ki se izvaja s souporabo naravnega zdravilnega sredstva.

Zdravnik, ki predlaga napotitev, mora imenovanemu zdravniku predložiti podatke o zdravstvenem stanju zavarovane osebe, ki utemeljujejo zdraviliško zdravljenje, ter predlog standarda rehabilitacijskih storitev, ki naj jih zdravilišče opravi. Za napotitev kroničnega bolnika mora predlog vsebovati podatke o poteku bolezni skozi daljši čas, zadržanosti od dela v zadnjih letih, bolnišničnem zdravljenju, prejšnjih zdraviliških zdravljenjih in drugih dejstvih, pomembnih za oceno utemeljenosti zdraviliškega zdravljenja.

Če imenovani zdravnik ugotovi, da pri zavarovani osebi obstajajo strokovni razlogi za zdraviliško zdravljenje, izda sklep. V sklepu opredeli vrsto, obliko oziroma standard in trajanje zdraviliškega zdravljenja.

Imenovani zdravnik mora predlog za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja obravnavati in o njem odločiti najpozneje v 5 dneh po prejemu le-tega. Če je sklep imenovanega zdravnika pozitiven, mora zavarovana oseba nastopiti zdraviliško zdravljenje v petih dneh, razen če obstajajo medicinski razlogi za poznejši začetek o čemer odloči imenovani zdravnik. Zavarovana oseba nima pravice zahtevati odložitve zdraviliškega zdravljenja, ki je nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, na poznejši rok. Če po lastni krivdi ne začne z zdraviliškim zdravljenjem na določen dan, te pravice ne more uveljaviti v breme zavoda v poznejšem roku.

V primerih, ko ne gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, imenovani zdravnik napoti zavarovano osebo v ustrezno zdravilišče s sklepom. Zdravljenje se začne izvajati po programu in razporeditvi, o kateri se zavod dogovori s posameznimi zdravilišči s pogodbo ali na drug način. Sklep za zdraviliško zdravljenje vsebuje podatke o trajanju zdravljenja, začetku in koncu ter o standardu storitev, ki naj ga obsega. Sklep velja samo za obdobje, ki je na
njem označeno. Če zavarovana oseba v času, ki ji je bil določen za zdraviliško zdravljenje, zaradi bolezni ali zaradi drugih utemeljenih razlogov ne more v zdravilišče ali je zdravljenje prekinjeno, mora o tem obvestiti zavod in zdravilišče, kamor je bil napotena. V utemeljenih primerih sme oseba s soglasjem imenovanega zdravnika uresničiti pravico do zdraviliškega zdravljenja tudi v poznejšem roku, vendar najpozneje v 3 mesecih.


Izbira zdravilišča

Imenovani zdravnik napoti zavarovano osebo v zdravilišče, ki je usposobljeno za opravljanje predpisanih rehabilitacijskih postopkov oziroma storitev in nudi zavodu najugodnejše pogoje, kar zadeva kvaliteto storitev, standarda in pogojev nastanitve, cene in drugih pogojev.

Zavarovana oseba lahko zahteva zdravljenje v drugem zdravilišču, kot je določil imenovani zdravnik, če je zdravilišče usposobljeno za storitve, ki jih je odobrila komisija.


VIRI:

Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06-UPB3, 91/07, 76/08, 47/10-odl. US in 87/11)

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 30/03, 78/03, 84/04, 44/05 in 30/11)