visual

Pokojnina

Invalidska pokojnina

Splošni pogoji:
Pravica do invalidske pokojnine je pogojena z obstojem invalidnosti zavarovanke. Invalidnost je podana, če se je zavarovanec zaradi nastalih sprememb v zdravstvenem stanju, ugotovljenih po zakonu, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, zmanjšala zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma poklicno napredovanje.

Vzroki za nastanek invalidnosti so:

  • poškodba pri delu,
  • poklicna bolezen,
  • bolezen,
  • poškodba zunaj dela.

Obstoj invalidnosti ugotavlja invalidska komisija zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pravico do invalidske pokojnine pridobi:
a) obstoj invalidnosti

  • zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije;
  • zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s polnim delovnim časom brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 55 let;
  • zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let;
  • zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. ali III. kategorije in mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev, ker je dopolnil 65 let starosti.

b) drugi pogoji
Če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba pri delu ali poklicna bolezen, pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine ne glede na to, koliko pokojninske dobe je dopolnil. Če je vzrok za nastanek invalidnosti poškodba zunaj dela ali bolezen, pa pridobi zavarovanec pravico do invalidske pokojnine, če ima ob njenem nastanku določen status oziroma dopolnjeno predpisano pokojninsko dobo.

Zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost pred dopolnjenim 21. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je:

  • ob nastanku invalidnosti vključen v obvezno zavarovanje, ali
  • dopolnil najmanj tri mesece zavarovalne dobe.

Zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost po dopolnjenem 21. letu starosti, pa pridobi pravico do invalidske pokojnine, če je v času od dopolnitve v zakonu določene starosti pa do dneva nastanka invalidnosti dopolnil določeno pokojninsko dobo. Ta čas se po zakonu imenuje delovna leta.

Delovna leta se praviloma računajo od dopolnitve 20. leta starosti do dneva nastanka invalidnosti. Izjemi veljata za zavarovanca z višjo strokovno izobrazbo oziroma visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo.

Pri prvem se za izračun delovnih let upošteva 26 let, pri drugem pa 29 let starosti.

Če je pri zavarovancu nastopila invalidnost po dopolnjenem 21. letu, vendar pred dopolnjenim 30. letom starosti, pridobi pravico do invalidske pokojnine, če z dopolnjeno pokojninsko dobo pokriva eno četrtino delovnih let. Pri nastanku invalidnosti pri poznejši starosti pa zavarovanec pridobi pravico do invalidske pokojnine, če z dopolnjeno pokojninsko dobo pokriva eno tretjino delovnih let.

Osnova za odmero invalidske pokojnine:
Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, izračunane na enak način, kot za odmero starostne pokojnine. V letu 2014 se praviloma izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov iz katerihkoli, za zavarovanca najugodnejših zaporednih dvajsetih letih zavarovanja, od vključno leta 1970 dalje, od katerih so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upoštevajo se osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. To stopnjo vsako leto določi in objavi minister, pristojen za finance.

Povprečna mesečna osnova se lahko iz posameznega koledarskega leta upošteva pri izračunu pokojninske osnove le, če so bili od nje plačani prispevki najmanj za šest mesecev zavarovanja, zavarovanec pa je dopolnil tudi najmanj šest mesecev zavarovalne dobe.

Koledarsko leto, v katerem so bili prispevki od osnov plačani za krajše obdobje od šestih mesecev, v katerem obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo ali pa podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se pri izračunu pokojninske osnove preskoči. V takem primeru se upošteva prvo naslednje koledarsko leto, za katerega obstajajo podatki o osnovah, ki jih je možno upoštevati.

Zavarovancu, ki pridobi pravico do invalidske pokojnine s krajšo zavarovalno dobo od obdobja, iz katerega se sicer upoštevajo osnove za izračun pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, se pokojninsko osnovo določi na podlagi osnov, od katerih so bili plačani prispevki v času trajanja zavarovanja, razen iz koledarskega leta, v katerem je uveljavljena pravica do invalidske pokojnine.

Zavarovancu, ki razen v letu, v katerem uveljavlja pravico do invalidske pokojnine, ni bil zavarovan, se invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove. Od najnižje pokojninske osnove se odmeri invalidska pokojnina tudi v primeru, če je invalidnost nastala med zavarovanjem za posebne primere, pokojninske osnove pa ni mogoče določiti na siceršnji način.

  • najnižja osnova

Če v letu uveljavitve pravice invalidska pokojnina s pripadajočimi uskladitvami, odmerjena na podlagi dopolnjene pokojninske in prištete dobe od pokojninske osnove zavarovanca, ne dosega zneska invalidske pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, se mu invalidska pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove. Ta znaša 76,5 odstotkov povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.

  • najvišja osnova

Če v letu uveljavitve pravice invalidska pokojnina s pripadajočimi uskladitvami, odmerjena na podlagi dopolnjene pokojninske in prištete dobe od pokojninske osnove zavarovanca, presega znesek invalidske pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, se mu invalidska pokojnina odmeri od najvišje pokojninske osnove. Najvišja pokojninska osnova je štiri krat višja od najnižje pokojninske osnove.

Višina invalidske pokojnine
Pripadajoči znesek invalidske pokojnine je načeloma odvisen od več okoliščin in sicer: višine pokojninske osnove, vzroka za nastanek invalidnosti, dopolnjene pokojninske dobe ter tudi starosti, ki jo je zavarovanec dopolnil na dan nastanka invalidnosti. Izjema od navedene načelne ugotovitve velja za invalidsko pokojnino na podlagi invalidnosti, nastale zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. V tem primeru se zavarovancu odmeri invalidska pokojnina ne glede na starost in dolžino dopolnjene pokojninske dobe v višini 57,25 odstotka od pokojninske osnove. Če je zanj ugodneje, pa v odstotku, odvisnem od dolžine dopolnjene pokojninske dobe.

Pri invalidnosti, nastali zaradi poškodbe zunaj dela ali bolezni, pa je višina odstotka za odmero invalidske pokojnine odvisna ne le od dolžine dejansko dopolnjene pokojninske dobe, temveč tudi starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti.

Če je invalidnost nastala pred dopolnjenim 65. letom starosti, odstotek za odmero invalidske pokojnine sestavljata dva dela pokojninske dobe in sicer:

  • dejansko dopolnjena pokojninska doba in
  • t. i. prišteta doba.

Prišteta doba je navidezna doba, ki se prišteje k dejansko dopolnjeni pokojninski dobi in vpliva na višjiodstotek za odmero invalidske pokojnine. Dolžina prištete dobe je odvisna od starosti zavarovanca na dan nastanka invalidnosti.

Če je invalidnost nastopila pred dopolnjenim 60. letom starosti, znaša prišteta doba:

  • dve tretjini obdobja od datuma nastanka invalidnosti do datuma, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 60 let starosti in
  • eno polovico obdobja med datumom, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti, in datumom, pri katerem bi dopolnil 60 let starosti.

Če je invalidnost nastopila po dopolnjenem 60. letu starosti, pa znaša prišteta doba polovico obdobja od datuma, pri katerem bi zavarovanec dopolnil 65 let starosti, do datuma nastanka invalidnosti.

Prišteta doba se računa le v letih in mesecih. Obdobje, daljše od 15 dni, se šteje kot en mesec.

Če je zavarovanec postal invalid po dopolnjenem 65. letu starosti, ni več upravičen do prištete dobe.

Invalidska pokojnina se odmeri od pokojninske osnove v odstotku, katerega višina je odvisna od spola zavarovanca in dolžine dejansko dopolnjene pokojninske ter prištete dobe, če je zavarovanec do nje upravičen.

Zajamčena višina
Z zakonom je zajamčena višina najnižjih odstotkov za odmero invalidske pokojnine. Aktualna je pri starejših zavarovancih s kratko pokojninsko dobo. Razlikuje se glede na spol in starost zavarovanca na dan nastanka invalidnosti.

Zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnjenim 65. letom starosti se invalidska pokojnina odmeri, ne glede na dejansko dopolnjeno in prišteto pokojninsko dobo, najmanj v višini 36 odstotkov (moški) oziroma 39 odstotkov (ženska) od pokojninske osnove.

Če je zavarovanec postal invalid po dopolnjenem 65. letu starosti, se invalidska pokojnina odmeri, ne glede na dejansko dopolnjeno in prišteto pokojninsko dobo, najmanj v višini 26 odstotkov (moški) oziroma 29 odstotkov (ženska) od pokojninske osnove.

Vpliv različnih vzrokov za nastanek invalidnosti
Če je invalidnost deloma posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, deloma poškodbe zunaj dela ali bolezni, se invalidska pokojnina odmeri kot ena pokojnina. Sestavljata pa jo dva sorazmerna dela, del, odmerjen za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen in del, odmerjen za poškodbo zunaj dela ali bolezen.

V takem primeru se najprej odmeri invalidska pokojnina za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen, nato pa še za bolezen ali poškodbo zunaj dela. Od vsakega od tako izračunanih zneskov pokojnine se odmeri del v odstotku, ki ustreza vplivu posameznega vzroka za nastanek invalidnosti na skupno invalidnost.

Seštevek tako določenih sorazmernih delov ne more biti nižji od 26 odstotkov najnižje pokojninske osnove in ne višji od 57,25 odstotkov pokojninske osnove.

Starostna pokojnina

Splošni pogoji:
Pravica do starostne pokojnine je odvisna od dopolnitve določene starosti in zavarovalne, pokojninske oziroma pokojninske dobe brez dokupa. Za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do te pokojnine morata biti hkrati izpolnjena oba pogoja, ki se v prehodnem obdobju razlikujeta glede na spol zavarovanca.

Predpisane so tri različne možnosti in sicer:

Za ženske:
Starost; pokojninska doba
58 let 4 mesece; 38 let 8 mesecev brez dokupa
62 let; najmanj 20 let
64 let; najmanj 15 let zavarovalne dobe

Za moške:
Starost; pokojninska doba
58 let 8 mesecev; 40 let brez dokupa
64 let; najmanj 20 let
65 let; najmanj 15 let zavarovalne dobe

Kot pokojninska doba brez dokupa se štejejo obdobja obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in obdobja opravljanja kmetijske dejavnosti, brez dokupa pokojninske dobe (ne šteje se npr. skrb za otroka v prvem letu starosti, če starš v tem času ni bil zavarovan, prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje itd.).

Upokojitev pri nižji starosti
Pravico do starostne pokojnine je mogoče v določenih primerih pridobiti tudi pri nižji starosti. Predpisane starosti je mogoče znižati zaradi:

  • skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno;
  • služenja obveznega vojaškega roka;
  • zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti;
  • dela na za zdravje škodljivih delovnih mestih, na katerih se je zavarovancem štela zavarovalna doba s povečanjem ali so bili do takega štetja upravičeni, ker so delali v poklicih, ki jih zaradi narave in teže dela po dopolnitvi določene starosti ni bilo mogoče uspešno opravljati;
  • osebnih okoliščin, pogojenih z zdravstvenim stanjem, zaradi katerih so bile te osebe do 31. 12. 2000 upravičene do štetja zavarovalne dobe s povečanjem, nato pa do prištete dobe.

Izpolnitev pogojev z dodano dobo
Osebi, ki je bila vključena v obvezno dodatno zavarovanje oziroma poklicno zavarovanje, se lahko četrtina obdobja, v katerem je bila vključena v navedeno obliko zavarovanja, upošteva kot dodana doba v pokojninsko dobo, predpisano za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pri ugotavljanju pogojev za pridobitev pravic se taka doba šteje kot pokojninska doba brez dokupa, ki pa nima vpliva na višino odstotka za odmero starostne pokojnine.

Osnova za odmero starostne pokojnine
Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove. V letu 2014 se jo praviloma izračuna na podlagi mesečnega povprečja osnov iz katerihkoli, za zavarovanca najugodnejših zaporednih dvajsetih let zavarovanja od vključno leta 1970 dalje, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upoštevajo se osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Vsako leto jo določi in objavi minister, pristojen za finance.

Povprečna osnova se lahko iz posameznega koledarskega leta upošteva le, če so bili od nje plačani prispevki najmanj za šest mesecev, zavarovanec pa je dopolnil najmanj šest mesecev zavarovalne dobe!

Koledarsko leto, v katerem so bili prispevki od osnov plačani za krajše obdobje od šestih mesecev, v katerem obvezno zavarovanje sploh ni obstajalo ali pa podatkov o osnovah ni mogoče pridobiti, se pri izračunu pokojninske osnove preskoči. V takem primeru se upošteva prvo naslednje koledarsko leto, za katerega obstajajo podatki o osnovah, ki jih je možno upoštevati.

Osnove iz koledarskega leta, v katerem zavarovanec uveljavlja pravico do starostne pokojnine, se pri izračunu pokojninske osnove ne upošteva, ne glede na plačilo prispevkov!

Pri izračunu pokojninske osnove ni mogoče upoštevati osnov, od katerih so bili plačani prispevki za dokup pokojninske dobe.

Izračun pokojninske osnove
Pri izračunu pokojninske osnove se zato, da se zagotovi njihova medsebojna primerljivost, osnove iz prejšnjih let zavarovanja preračunajo z valorizacijskimi količniki, ki ustrezajo gibanjem povprečnih plač do koledarskega leta pred uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine.

Valorizacijske količnike vsako leto objavi minister, pristojen za delo v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.

  • najnižja osnova

Če v letu uveljavitve pravice starostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami, odmerjena na podlagi dopolnjene pokojninske dobe od pokojninske osnove zavarovanca, ne dosega zneska starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, se mu starostna pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove. Ta znaša 76,5 odstotkov povprečne mesečne plače, izplačane v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Zato jo je potrebno vsako leto na novo določiti.

  • najvišja osnova

Če v letu uveljavitve pravice starostna pokojnina s pripadajočimi uskladitvami, odmerjena na podlagi dopolnjene pokojninske dobe od pokojninske osnove zavarovanca, presega znesek starostne pokojnine za enako pokojninsko dobo, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, se mu starostna pokojnina odmeri od najvišje pokojninske osnove.

Najvišja pokojninska osnova je štiri krat višja od najnižje pokojninske osnove.

Višina starostne pokojnine
Višina starostne pokojnine je pogojena z višino pokojninske osnove in dolžino dopolnjene pokojninske dobe. Slednja služi za določitev odstotka za odmero starostne pokojnine.

Višina odstotka za odmero se razlikuje glede na spol zavarovanca in znaša za 15 let zavarovalne dobe za ženske 29 odstotkov pokojninske osnove, za moške pa 26 odstotkov. Za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe se ženski prišteje 1,41 odstotka, moškemu pa 1,25 odstotka. Če daljša pokojninska doba ne znaša eno leto, znaša pa vsaj šest mesecev, se za tolikšno pokojninsko dobo za žensko poveča za 0,71 odstotka, za moške pa 0,63 odstotka.

Kasnejša upokojitev
Ženski, ki je dopolnila najmanj 58 let 4 mesece starosti ter 38 let in 8 mesecev pokojninske dobe brez dokupa ter moškemu, ki je dopolnil najmanj 58 let in 8 mesecev starosti ter 40 let pokojninske dobe brez dokupa, in s tem odložil/a uveljavitev pravice do starostne pokojnine, se vsako leto pokojninske dobe brez dokupa, dopolnjene v obveznem zavarovanju po uveljavitvi ZPIZ-2, vendar največ do treh zaporednih let zavarovanja ovrednoti tako, da je vsake tri mesece pokojninske dobe brez dokupa vredno 1 odstotek. Eno leto tako odložene upokojitve je namesto 1,41 odstotka vredno 4 odstotke, tri leta pa namesto 4,23 odstotkov kar 12 odstotkov.

Podaljšanje v zavarovanju
Zavarovanec, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine zavarovan pri zavodu se, če ostane še naprej v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, na njegovo zahtevo, izplačuje 20 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Gre za posebno zakonsko spodbudo za odložitev uveljavitve pravice do starostne pokojnine na poznejši čas po izpolnitvi pogojev zanjo. Do izplačila navedenega zneska je upravičen od prvega dne po vložitvi zahteve.
Tako izplačilo pokojnine je časovno omejeno in sicer do prenehanja zavarovanja ali morebitne uveljavitve delne pokojnine, najdlje pa do dopolnitve 65 let starosti.

Opozorilo:
Potrebno je preveriti tudi, ali zavarovanec morda izpolnjuje pogoje po prejšnjih predpisih, saj so lahko pravice zaradi navedenega različne.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije posluje v Centrali na sedežu v Ljubljani in po posameznih območnih enotah, izpostavah in po krajevnih pisarnah. Območne enote zavoda so v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ravnah.
Uradne ure za poslovanje s strankami v zavodu so:

  • v ponedeljek in torek med 8. in 12. ter od 13. in 15. uro,
  • v sredo med 8. in 12. ter 13. in 17. uro in
  • v petek med 8. in 13. uro.

Postopek za uveljavljanje pravice se začne na zahtevo zavarovanke oziroma na predlog zavarovančevega osebnega zdravnika ali imenovanega zdravnika (pri invalidski pokojnini). Postopek je uveden, ko zavod prejme zahtevo s popolno delovno dokumentacijo zavarovanke ter medicinsko dokumentacijo o zavarovankinem zdravstvenem stanju in o njeni delovni zmožnosti (pri invalidski pokojnini).

Zahteva se poda s pisno vlogo ali ustno na zapisnik pri katerikoli enoti zavoda. Če je za odločitev o zahtevku pristojna enota v drugem kraju, se zahtevek oziroma vloga takoj odstopi krajevno pristojni enoti.

Vprašanje izbire ustrezne oblike upokojitve je odvisna od posameznega izračuna in vsakega posameznega primera (zavarovanca), zaradi česar vam svetujemo, da si pri zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pridobite ustrezne izračune in na podlagi navedenega ocenite, katera oblika upokojitve bi bila za vsakega posameznika, ugodnejša.


Pripravili:
Ana Lešnik Sitar, odvetnica
Katja Višnjevec, odvetnica