visual

Invalidnina

Od uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so do invalidnine, torej do nadomestila za telesno okvaro, upravičeni le tisti, pri katerih je telesna okvara nastala kot posledica poklicne bolezni ali nesreče pri delu.

Onkološke bolnice, ki so jim odstranili dojko ali maternico oziroma jajčnike, zato praviloma nimajo pravice do invalidnine. Sprememba, ki velja od januarja letošnjega leta, je postavila v neenakopraven položaj številne bolnike, ki se soočajo s posledicami bolezni ali zdravljenja. Iz statističnih podatkov, ki jih vodijo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), je namreč razvidno, da največ telesnih okvar nastane ravno zaradi bolezni, veliko manj pa zaradi poklicnih bolezni ali poškodb zunaj dela. Opisane spremembe veljajo v vmesnem obdobju, do sprejetja novih predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar.

Za tiste, ki imajo priznano pravico do invalidnine do 31. decembra 2012, pa se tudi v prehodnem obdobju nič ne spremeni. Invalidnino jim ZPIZ izplačuje še naprej v enakem znesku, kot so ga dobivali doslej oziroma kot je bil določen za zadnji mesec pred uveljavitvijo tega zakona.

Onkološke bolnice lahko po končanem zdravljenju in rehabilitaciji uveljavljajo enake pravice kot doslej. Če želijo, naj zaprosijo za oceno stopnje telesne okvare (vendar brez nadomestila za invalidnost), za oceno invalidnosti (priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja) in za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo. Kako lahko te pravice uveljavijo, so pojasnile sogovornice z ZPIZ: Emilija Pirc - Čuric, dr. med., vodja službe za izvedenstvo II. stopnje, Simona Bajalo Podjed, univ. dipl. pravnica, svetovalka področja II v sektorju za izvedenstvo, in Irena Mekinc, univ. dipl. pravnica, samostojna svetovalka I v sektorju za izvajanje zavarovanja.

Ocena telesne okvare

Ženskam, ki so jim odstranili eno ali obe dojki ali so zaradi odstranitve maternice in jajčnikov (kot posledice zdravljenja ali kirurške odstranitve) v prezgodnji menopavzi, na ZPIZ svetujejo, naj vložijo zahtevek za oceno vrste in stopnje telesne okvare. Ti postopki potekajo tako, kot so doslej, pojasnjuje Emilija Pirc - Čuric, in po končanem postopku dobijo odločbo, v kateri je zapisano, kolikšno telesno okvaro imajo, od kdaj in kaj je vzrok. Vendar pa s to odločbo ne pridobijo pravice do nadomestila za invalidnino, ker jim po novem zakonu pač ne pripada.
Kljub številnim zahtevam po sodobnejšem seznamu, ki bi bil bolj skladen z dejansko prakso, je podlaga za ocenjevanje telesnih okvar še vedno samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar iz leta 1983. Ta telesne okvare razvršča v osem stopenj, od 30- do 100-odstotne. Že nekaj let se govori o novem seznamu, v ZPIZ-2 je celo določeno, da naj bi ga pristojni ministrstvi (za zdravje ter za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) pripravili v dveh letih. Vmes je minilo že eno leto, pa se ni zgodilo še nič...

Številnim onkološkim bolnicam se ne zdi smiselno uveljavljati te pravice, saj vedo, da od nje ne bodo imele nobene »koristi«, vendar pa jim Simona Bajalo Podjed priporoča, naj si oceno telesne okvare pridobijo v tem prehodnem obdobju, kar jim lahko pride prav ob uveljavitvi novih predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili tudi postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar. Zahtevek za oceno telesne okvare lahko vloži zavarovanka sama po končanem zdravljenju in rehabilitaciji na najbližji območni enoti. Obrazci in vse informacije so dosegljivi na medmrežju (www.zpiz.si/Uveljavljanje pravic/Obrazci vlog).

Svetovalke ugotavljajo, da je postopek zelo poenostavljen in da vse več zahtevkov pošljejo zavarovanci sami, morda tudi zato, ker morajo osebnemu zdravniku za vložitev zahtevka plačati. Paziti morajo le, da priložijo popolno medicinsko dokumentacijo. Najbolje je, da jo zbere in dostavi kar zavarovanec sam. Če kakšen dokument manjka in ga mora naknadno prinesti, to zavleče postopek pred invalidsko komisijo.

Kategorija invalidnosti

Po končanem zdravljenju, ko je končana tudi rehabilitacija in so znani rezultati vseh postopkov, osebni zdravnik ali zdravniška komisija, ki podaljšuje bolniški stalež, oziroma izbrani onkolog predlaga oceno preostale delazmožnosti pred invalidsko komisijo. Večina onkoloških bolnic je še zaposlena in če so jim po končanem zdravljenju ostale trajne posledice, teže opravljajo delo, kot so ga pred boleznijo, ali ne zmorejo delati polnih osem ur, potrebujejo prilagoditev delovnega mesta. »V tem postopku ocenjujemo zdravstveno stanje in preostalo delazmožnost glede na zahteve in obremenitve delovnega mesta.

Ne moremo kar na splošno reči, da vsem ženskam po amputaciji dojke ali po radiacijski kemoterapiji vsem onkološkim bolnikom pripada tretja ali katera druga kategorija invalidnosti. Ocena preostale delazmožnosti je odvisna od funkcijskega stanja posameznice po vseh postopkih zdravljenja in rehabilitacije ter od zahtev in obremenitev na delovnem mestu. Pri oceni se seveda upošteva tudi psihološko stanje. Vcasih traja precej dolgo, da se bolnice sprijaznijo z boleznijo in vsemi rezultati zdravljenja. Prilagoditev pogosto ni preprosta in je popolnoma individualna, kar upoštevamo pri ocenjevanju,« poudarja Emilija Pirc - Čuric.

Zato je v dvočlanskih senatih invalidskih komisij, ki obravnavajo zahtevke onkoloških bolnikov, navadno eden od članov onkolog. Drugi član senata je lahko zdravnik katere druge veje medicine, socialni delavec ali druga oseba iz nemedicinske stroke, ki pozna zahteve in obremenitve na delovnih mestih.
Postopek ocenjevanja traja približno dva meseca od datuma, ko na prvostopenjski invalidski komisiji dobijo vso dokumentacijo. Po zakonu mora zavarovanec dobiti končno odločbo (tudi po morebitni pritožbi) z izvedenskim mnenjem v štirih mesecih.

Irena Mekinc pravi, da mora delodajalec glede na priznano pravico delovnega invalida premestiti na drugo delovno mesto, ki je v skladu z njegovo delazmožnostjo, ali mu omogočiti delo s skrajšanim delovnim časom. V primeru, da pravice na podlagi ugotovljene kategorije invalidnosti pridobi samostojni podjetnik, mora praviloma odjaviti dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, oziroma začeti delo s skrajšanim delovnim časom.

Kaj pa brezposelni?

Ob tem Simona Bajalo Podjed poudarja: »Stranke me velikokrat sprašujejo, ali lahko tudi brezposelni vložijo zahtevek za oceno invalidnosti. Seveda ga lahko, če trenutno niso zaposleni, so pa bili v preteklosti. Poleg zdravstvenega stanja se pri njih ugotavljajo dela zmožnost in izkušnje z vseh delovnih mest, ki so jih kdaj opravljali. Ne more pa pravic uveljavljati nekdo, ki ni bil nikoli vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj ta pravica izvira iz zavarovanja.
Ugotavljamo, da ljudje tega ne vedo. Naj ponovim: če so trenutno brez zaposlitve, izpolnjujejo pa pogoje zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene s tem zakonom, za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, lahko pridobijo pravice na podlagi invalidnosti.«

Dodatek

Kaj pa upokojenci? Ker niso več v delovnem razmerju, je ugotavljanje delazmožnosti nepotrebno. Lahko pa tisti, ki so v slabšem zdravstvenem stanju, na ZPIZ vložijo zahtevek za dodatek za pomoč in postrežbo, če pri zagotavljanju osnovnih potreb potrebujejo pomoč drugega.

Dodatek za pomoč in postrežbo lahko dobijo tako zaposleni kot upokojeni, če seveda izpolnjujejo določene pogoje (zdravstvena ocena, zakonski pogoji, med katere spada delovna doba, ipd.), medtem ko oceno telesne okvare in kategorije invalidnosti ugotavljajo le pri zaposlenih oziroma trenutno brezposelnih, ki so bili kdaj zaposleni oziroma vključeni v zavarovanje.

Kategorije invalidnosti glede na preostalo delovno zmožnost

  • I. kategorija: če oseba ni vec zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela, prizadeta je splošna zmožnost za delo;
  • II. kategorija: če je delovna zmožnost zmanjšana za 50% ali več;
  • III. kategorija: če lahko določeno delo opravlja vsaj s polovico polnega delovnega časa oziroma, če še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar ne na delovnem mestu, na katerega je razporejen.

Preostala delovna zmožnost

Preostala delovna zmožnost , ki se ugotavlja le v primeru, če je zavarovanec invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, je podana:

 

  • če lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ustreznem njegovi strokovni izobrazbi ali usposobljenosti, ali
  • če se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobi za delo s polnim delovnim časom na drugem delovnem mestu, ali
  • če se s poklicno rehabilitacijo lahko usposobi za drugo delo za najmanj štiri ure dnevno, ali
  • če lahko določeno delo opravlja vsaj s polovičnim delovnim časom.

Ocene telesne okvare za bolnice z rakom:

  • delna odstranitev dojke je ocenjena kot 30-odstotna okvara, radikalna odstranitev dojke pa kot 40-odstotna okvara;
  • delna odstranitev obeh dojk je ocenjena kot 50-odstotna okvara, radikalna odstranitev obeh dojk pa kot 60-odstotna okvara;
  • izguba obeh jajčnikov (zaradi kirurške odstranitve ali izguba delovanja obeh jajčnikov zaradi obsevanja) pri ženskah, starejših od 45 let, pomeni 30-odstotno okvaro, pri mlajših ženskah pa 50-odstotno okvaro;
  • če ženska poleg obeh jajčnikov izgubi tudi maternico, pri starejših od 45 let to pomeni 40-odstotno okvaro, pri mlajših pa 60-odstotno telesno okvaro.

Odstotki telesnih okvar se seštevajo tako, da se najvišje ocenjeni okvari po veljavnem seznamu prišteje po 20 odstotkov za vsako nadaljnjo telesno okvaro (tudi če je posledica druge bolezni ali poškodbe), ki znaša 50 odstotkov ali več; po 10 odstotkov pa za vsako nadaljnjo telesno okvaro, ki z naša 30 ali 40 odstotkov.

Vir: Anita Žmahar, Novice Europa Donna; december 2013
 

Dodatna pojasnila

Kaj je to telesna okvara, invalidnost, pravica do invalidnine?
a) INVALIDNOST
V skladu z določilom 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju -ZPIZ-2, (Uradni list RS, št. 96/12 s spremembami) je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.
Invalidnost se razvršča v naslednje kategorije:
- I. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti;
- II. kategorija: če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več;
- III. kategorija: če zavarovanec ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj štiri ure dnevno oziroma če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 % ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela.

a.) Kaj šteti kot svoj poklic: Po zakonu je to delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa tista dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, ki se za določena dela zahtevajo v skladu z zakoni ali kolektivnimi pogodbami. Pri osebi, zavarovani kot samozaposleni, družbenik alikmet, se kot svoj poklic šteje opravljanje dejavnosti, ki je podlaga za zavarovanje in vsa dela, ki ustrezajo njenim telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. Invalidnost je pri takem zavarovancu podana, če ni več zmožen polni delovni čas opravljati dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan.

Če oseba v času nastanka invalidnosti ni vključena v obvezno zavarovanje, lahko zahteva, da se ji kot svoje delo šteje delo, ki ga je najmanj eno leto opravljala v zadnjih dveh letih pred nastankom invalidnosti.
b.) Obstoj preostale delovne zmožnosti: Preostala delovna zmožnost, ki se ugotavlja le v primeru, če je zavarovanec invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, je podana:

  • če lahko dela s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti, na drugem delovnem mestu, ustreznem njegovi strokovni izobrazbi ali usposobljenosti, ali
  • če se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobi za drugo delo s polnim delovnim časom na drugem
  • delovnem mestu ali
  • če se lahko s poklicno rehabilitacijo usposobi za drugo delo za najmanj štiri ure dnevno ali
  • če lahko opravlja delo najmanj štiri ure dnevno.

b) TELESNA OKVARA IN PRAVICA DO INVALIDNINE
Telesna okvara je eden od zavarovanih primerov, ki jih Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju-ZPIZ-1 (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami) šteje kot podlago za pridobitev pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Telesna okvara je podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. Zavarovanec, pri katerem nastane telesna okvara med zavarovanjem, pridobi pravico do denarnega nadomestila za to okvaro (invalidnina- mesečni denarni prejemek, ki ga lahko pridobi zavarovanec zaradi določene telesne okvare, nastale med zavarovanjem) ob enakih pogojih glede pokojninske dobe, ki veljajo za pridobitev pravice do invalidske pokojnine. Vrste in stopnje telesnih okvar, ki so podlaga za pridobitev pravice do invalidnine, določi minister, pristojen za zdravje, v sodelovanju z ministrom, pristojnim za varstvo invalidov, v roku dveh let po uveljavitvi ZPIZ-2. Do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo urejali postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar, se v ta namen še naprej uporablja Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89).

Invalidnina za telesno okvaro od uveljavitve Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (ki je stopil v veljavo s 1. 1. 2013,) ne sodi več med pravice, določene s tem zakonom. Njeno urejanje se prenaša v predpise s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesnih okvar. Vse dokler ti predpisi ne bodo uveljavljeni, pa lahko zavarovanci še pridobijo pravico do invalidnine, vendar v omejenem obsegu in sicer le za telesne okvare, nastale zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni (kot to določa 403. člen ZPIZ-2 ). Pri priznanju pravice se upoštevajo predpisi, veljavni do 31. 12. 2012.

3. Kako se začne postopek (+ obrazci)?

4. Morebitne pravice (tabela z oceno telesne okvare) za bolnice z rakom dojk
Pojasnjujemo, da odgovora na navedeni vprašanji nismo podali, saj na predhodno navedenih odgovorov ocenjujemo, da rak dojke in posledična odstranitev dojke ali dela dojke, ne predstavlja telesne okvare, nastale zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zaradi česar bolnice z rakom dojk ne bi bile upravičeno do invalidnine.

Pripravili:
Ana Lešnik Sitar, odvetnica
Katja Višnjevec, odvetnica