Mlade bolnice se hkrati z boleznijo bojujejo še z vrsto drugih težav: mnogokrat so na začetku poklicne poti, mnoge si še niso ustvarile družine, so še brez otrok ali skrbijo za majhne otroke. Na preizkušnji so partnerske zveze, prizadeta je njihova samopodoba.

Pred mlado žensko, ki se sooči z diagnozo raka dojk se pojavijo številna težka vprašanja. Morda še nima otrok, pa v trenutku bolezni niti ne pomisli, da bi jih kdaj rada imela. A pozneje se izkaže, da lahko različne oblike zdravljenja zmanjšajo njene možnosti za zanositev, saj so posledice zdravljenja lahko zgodnja menopavza ali neplodnost kot posledica kemoterapije. 

Poleg negotovosti, ki jo prinaša diagnoza in prizadevanja za najboljše zdravljenje je potrebno razmišljati tudi o prihodnosti: Kakšne so možnosti za zdravljenja in sočasno ohranjanje plodnosti? Kaj je bolj pomembno? Kaj morate nujno storiti? Kaj lahko počaka?

Večina zdravnikov poudarja, da ima zdravljenje raka prednost pred vprašanjem plodnosti. Vendar bi mlade bolnice morale poznati možnosti obojega. Tudi če je zdravljenje raka prednostna naloga, še vedno ostajajo možnosti, da ženska postane mati. Zato je pomembno, da se ženska pred začetkom zdravljenja raka dojk, pogovori s svojim onkologom in ginekologom, kako bo zdravljenje vplivalo na njeno plodnost in kaj lahko naredi za ohranitev oziroma povrnitev plodnosti po zdravljenju. Razvoj shranjevanja genetskega materiala in postopkov zunajtelesne oploditve je v veliki meri pripomogel k ohranjanju plodne sposobnosti mladih bolnikov in bolnic.

Tudi nosečnice in matere, ki dojijo, lahko zbolijo za rakom dojk. V napetih in občutljivih dojkah, ga je težje odkriti, zato je pogosto v višjem stadiju. Rak zarodku ne škoduje, saj ni znano, da bi rakave celice prehajale z matere na otroka. Prekinitev nosečnosti ne izboljša preživetja. Ali je potrebno prekiniti nosečnost, če je rak odkrit v prvih treh mesecih, je odvisno predvsem od razširjenosti bolezni in temu prilagojenega zdravljenja. Odločitev naj bo pretehtana skupaj z bolnico, njeno družino ter onkologom internistom in ginekologom. Praviloma je zdravljenje podobno kot pri drugih ženskah, le da je prilagojeno še starosti zarodka. Bolnica mora biti ves čas nosečnosti pod nadzorom onkologa internista in ginekologa.

Prirejeno po Arhivu Novic ED, priloge Naše žene