Konoplja

Zdravilni učinki konoplje so v tradicionalni medicini znani že tisočletja. Prepoved uporabe v 20. stoletju je povzročila velik zaostanek v medicinskem znanju o kanabinoidih in stigmatizacijo uporabe kot zdravila. Raziskave, opravljene v zadnjih desetletjih, kažejo na širok, neraziskan potencial uporabe v medicini, tudi v onkologiji.

Kanabinoidi so heterogena skupina bioaktivnih snovi, ki se vežejo in aktivirajo na kanabinoidne receptorje v človeškem telsesu. Po izvoru jih delimo v endogene (človeškemu telesu lastne spojine), fitokanabinoide (rastlinskega izvora) in njihove sintetične analoge (sintetizirani v laboratoriju).
Naše telo je sposobno samo proizvajati svoje lastne kanabinoide - endokanabinoide, ki skupaj s kanabinoidnimi receptorji in encimi, ki sodelujejo v gradnji in razgradnji endokanabinoidov, sestavljajo endokanabinoidni sistem. Le-ta sodeluje pri uravnavanju in usklajevanju delovanja srčno-žilnega, prebavnega, mišično-skeletnega, živčnega in imunskega sistema, poleg tega je del našega varovalnega sistema, v povezavi z imunskim in drugimi fiziološkimi sistemi. Z učinkovanjem na transportne poti (nevrotransmiterji) vpliva na uravnoteženje telesne teže, apetit; preprečuje slabost in bruhanje, zmanjšuje motnje spanja, z zavoro nevroloških trasnmiterjev zmanjšuje bolečino.

Obstaja več kot sto različnih fitokanabinoidov, najbolj raziskana in najpomembnejša sta tetrahidrokanabinol (THC), ki ima centralno in psihoaktivno delovanje, ter kanabidiol (CBD), ki vpliva primarno periferno (protivnetno delovanje). V preteklosti so zdravilne učinke pripisovali le THC, novejše raziskave pa potrjujejo velik pomen CBD in kažejo na antipsihotični, antidepresivni, protibolečinski učinek. Poleg tega še blažijo tesnobnost, imajo protivnetni učinek ter zavirajo rast in širjenje rakavih celic. Popolnoma spregledana oz. neznana je bila medsebojna pozitivna povezava med THC in CBD v povečanem učinku delovanja in manjših neželenih učinkih.

Sintetični analogi kanabinoidov delujejo na isto prijemališče kot endogeni in fitokanabinoidi, razlika pa je v učinkovitosti in neželenih učinkih.

Najstarejši dokazi o uporabi konoplje za lajšanje zdravstvenih tegob segajo skoraj 5000 let v preteklost, med drugim so jo uporabljale civilizacije v Aziji, na Bližnjme vzhodu, pa tudi stari Rimljani in Grki. Je eno najširše uporabljenih zdravil tradicionalne medicine.

Toda uvrstitev pripravkov iz kanabinoidov na seznam prepovedanih drog v preteklem stoletju, je skupaj z razširitvijo uradne medicine močno zmanjšala uporabo konoplje v zdravstvene namene, ta se je prevesila v pretežno rekreativno. Šele s prelomom tisočletja so začeli spreminjati zakonodajo in klasifikacijo konoplje, kajti vedno več raziskav kaže na možne terapevtske učinke in zavrača visoko možnost odvisnosti. Proces je še vedno neupravičeno počasen. Določeni premiki na tem področju so bili narejeni tudi v Sloveniji: s spremembo uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog je bilo izdano dovoljenje za uporabo zdravil na osnovi psihostimulativnih kanabinoidov (THC), medtem ko nepsihostimulativni kanabinoid (CBD) ne sodi med prepovedane učinkovine.

Kanabinoidi kažejo potencial za zdravljenje veliko različnih zdravstvenih težav, svoje mesto so našli tudi v onkologiji in sicer:

  • Za lajšanje simptomov (simptomatsko ): pri kronični, predvsem nevropatski bolečini (kot dodatek k opioidom zaradi povečanja protibolečinskega učinka), pozitivno vplivajo na nevropsihološke simptome, kot so tesnobnost (anksioznost) in motnje spanja, prav tako učinkujejo tudi pri pomanjkanju apetita in izgubi telesno teže, zmanjšujejo tudi slabost, bruhanje, srbečo kožo, njihov protivnetni učinek na imunski sistem pa upočasnjuje izgubo telesne teže. Raziskave so pokazale, da je vnetje vzrok za večino simptomov rakavega obolenja. Ker kanabinoidi zmanjšujejo stopnjo vnetja, tako pomembno vplivajo na simptome rakave bolezni, poleg tega pa zmanjšanje vnetnega odgovora lahko omejuje tumorsko rast.
  • Glede zdravljenja raka, pa je še precej neznanega, saj bo bili doslej večinoma narejeni le predklinični preizkusi na rakavih tkivih živali, ki so npr. pokazali precejšnje zmanjšanje rakavih tumorjev (in vivo) in njihovih zasevkov. Vendar pa so potrebne še številne klinične raziskave, na podlagi katerih bi lahko izdelali z dokazi podprte smernice za uporabo kanabinoidov pri zdravljenju raka. Vsesplošna pričakovanja o njihovih čudežnih učinkih so tako še nerealna. Zdravljenje raka s kanabinoidi ne more nadomestiti standardnega kombiniranega zdravljenja (kirurgija, sisemska terapija, obsevanje). Največja nevarnost pa je, če samozdravljenje s pripravki konoplje, kot je hašiševo olje, nadomesti onkološko zdravljenje ozdravljivih rakov, saj vsak odlog zdravljenja bistveno zmanjša možnost za ozdravitev. 

Omeniti še velja, da so zdravila na osnovi kanabinoidov indicirana pri bolnikih z razširjeno boleznijo in težje obvladljivimi simptomi ter pri bolnikih z več simptomi hkrati. Po strokovnih smernicah kanabinoidi niso zdravilo prvega izbora. Uporablja se jih kot dopolnilo k uveljavljenim zdravilom pri bolnikih s težje obvladljivimi simptomi oziroma kot alternativo standardni terapiji pri nesprejemljivih neželenih učinkih na standardna zdravila.
Na našem trgu je trenutno mogoče dobiti sintetična analoga Dronabinol (sintetični THC) in Cannabidiol (sintetični CBD), obe zdravili sta v obliki peroralnih kapljic.

Pripravila prim. Jožica Červek, dr. med., junij 2016