Večina bolnic z omejeno boleznijo začne zdravljenje s kirurgijo.
vir: Rekonstrukcija po raku dojke,
Delo Revije 2007
Če je možno in po pogovoru z bolnico, odstrani kirurg v tumor z delom okolnega zdravega tkiva. Ohranitev dojke ni možna, kadar je tumor velik, ali če je v dojki več tumorjev. Takrat je potrebna celotna odstranitev dojke. Pri odstranitvi dojke je možna rekonstrukcija dojke, ki je lahko takoj ali pa se jo odloži na kasnejši čas.
Tudi pri odstranitvi bezgavk se je v zadnjem času spremenila doktrina. Pri manjših tumorjih dojk je verjetnost metastaz v bezgavkah manjša in kirurgi ne želijo odstraniti zdravih bezgavk. Razvili so posebno kirurško tehniko, ki se imenuje odstranitev prve bezgavke (imenovane tudi »varovalna«). Pri tej operaciji odstranijo samo prvo bezgavko, v katero priteka limfa iz tumorja. To bezgavko pošljejo na patološki pregled. Če v njej ni zasevkov, lahko s skoraj stoodstotno zanesljivostjo trdijo, da tudi v drugih pazdušnih bezgavkah ni zasevkov in jih zato ne odstranijo. Če so zasevki v prvi »varovalni« bezgavki, odstranijo tudi preostale pazdušne bezgavke.
Po odstranitvi pazdušnih bezgavk imajo bolnice lahko različne težave, kot so: omejena gibljivost rame, motena občutljivost kože v pazduhi in nadlakti, pogostejše otekanje roke (limfedem), večjo občutljivost celotne roke za okužbe in kronične bolečine.
Število prizadetih bezgavk je tudi pomemben podatek za odločanje o dodatnem zdravljenju.
Vir: Onkologija, Raziskovanje, diagnostika in zdravljenje raka, MK 2009