Odgovarjajo strokovnjaki Onkološkega inštituta v Ljubljani
Med dokazane nevarnostne dejavnike raka dojk uvrščamo tiste, ki so se izkazali za povezane z njim v večini epidemioloških raziskav in za katere menimo, da je zveza vzročna. Mednje poleg spola in starosti večina uvršča še poprejšnji rak dojk, nekatere benigne bolezni dojk, družinske obremenitve, ionizirajoče sevanje in nekatere hormonske in reproduktivne dejavnike. Z rakom dojk so bolj ogrožene tiste ženske, ki so dobile prvo menstruacijo pred 11. letom starosti, izgubile pa so jo starejše, po 50. letu starosti, in tiste, ki so prvič rodile po 30. letu starosti ali niso nikoli rodile.
V številnih epidemioloških raziskavah, tudi slovenskih, so preučevali vlogo oralnih kontraceptivov pri nastanku raka dojk. Izsledki skupne analize podatkov z veliko zanesljivostjo nakazujejo, da dolgoročnih posledic ni. Ženske, ki so kadarkoli jemale kontracepcijske tabletke, najmanj deset let po prenehanju jemanja niso nič bolj ogrožene z rakom dojk kot ženske, ki tablet niso nikoli jemale.
Neznatno pa je nevarnost raka dojk povečana v času, ko ženske jemljejo tabletke, in deset let potem, ko jih opustijo. Majhen porast števila rakov, ki jih odkrijejo pri uporabnicah tabletk, se začne kmalu po začetku jemanja, in nanj ne vpliva trajanje jemanja ali vrsta tabletk. Raki, ki jih odkrijejo pri jemalkah, pa so večinoma v omejenem stadiju.
Podobno kot pri oralnih kontraceptivih se kaže neznantno večje relativno tveganje raka dojk pri ženskah, ki uporablajajo hormonska sredstva za lajšanje menopavznih težav. Nevarnost je večja, če pričnejo ženske jemati hormone v času okrog menopavze kot kasneje in če jemljejo kombinirane preparate (estrogen s progesteronom). V prenovljenem Evropskem kodeksu je od leta 2014 prvič nasvet ženskam, naj se tem zdravilom izognenjo, če se le da.
Od dejavnikov glede načina življenja z rakom dojk povezujejo telesno težo, telesno dejavnost in pitje alkoholnih pijač. Čezmerna telesna teža po menopavzi je najbrž nevarna zato, ker v maščevju nastajajo estrogeni in je zato pri debelih raven teh hormonov višja kot pri suhih.
Telesna dejavnost, predvsem pri odraščajočih deklicah, naj bi povzročala kasnejšo menarho ali pa pogostejše anovulatorne mentruacijske kroge in jih s tem varovala pred rakom dojk v odrasli dobi. Takrat pa telesna dejavnost omogoča vzdrževati energetsko ravnovesje in normalno telesno težo, s tem pa naj bi posredno vplivala tudi na ogroženost z rakom dojk.
Dojenje manjša tveganje raka dojk pred menopavzo in po njej, zato ga v preventivi priporoča že omenjeni kodeks.
Za preprečevanje zbolevanja lahko na osnovi današnjega znanja svetujemo ukrepe za zdrav način življenja, ki jih priporoča tudi Evropski kodeks proti raku. Seveda pa ne smemo pozabiti na zgodnjo diagnostiko in sodobno zdravljenje, ki mora biti na voljo vsem zbolelim.