Prehranska dopolnila

Prehranska dopolnila, katerih poraba in dostopnost v Evropi in tudi v Sloveniji narašča, so pogosto lahko vir tveganj za zdravje, čeprav jih večina uporabnikov zaznava kot varne ali neškodljive. Prehranska dopolnila so koncentrirani viri hranil in drugih snovi, ki so namenjene dopolnjevanju običajne prehrane. Tržijo se v obliki tablet, kapsul, praškov, tekočin in drugih oblik tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah. Določeno živilo, hranilo ali snov v živilu pa lahko kljub nadzoru pri posamezniku povzroči neželene učinke, bodisi zaradi narave snovi, visokih vsebnosti snovi, onesnaženj ali zaradi prekomerno zaužitih količin. »To je toliko bolj verjetno pri tistih živilih, pri katerih so hranila oziroma snovi v bolj koncentrirani obliki, to pa velja prav za prehranska dopolnila,« je povedala dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

(Ne)škodljive rastline

Poleg običajnih hranil (vitaminov, mineralov, aminokislin in maščobnih kislin) so sestavine prehranskih dopolnil pogosto tudi rastline ali njihovi izvlečki. Pri razvrščanju izdelkov z rastlinami med živila ali zdravila pa je treba upoštevati smernice Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke, ki kot enega od meril pri opredelitvi izdelka upoštevajo tudi varnost posamezne rastline. Rastline, ki so v prehranskih dopolnilih, imajo lahko dolgo zgodovino uporabe v obliki čajev ali začimb za krajša časovna obdobja, zelo malo pa je znanega o varnosti ter tveganjih in koristih zaužitih koncentriranih oblik teh rastlin in njihovem jemanju na dolgi rok. Zato je še toliko pomembneje, da se tako nosilec živilske dejavnosti kot uporabnik zavedata, da je pojav neželenih učinkov tudi ob uporabi izdelkov iz (zdravilnih) rastlin verjeten in možen

Izmenjava informacij prek povezave Nutrivigilanca

Za dvig osveščenosti in informiranosti uporabnikov, nosilcev živilske dejavnosti ter pristojnih institucij v Sloveniji in Evropski uniji so se na NIJZ konec leta 2014 pridružili evropski povezavi, imenovani Nutrivigilanca. Povezava je namenjena prepoznavi novih tveganj, predvsem glede uživanja prehranskih dopolnil, obogatenih živil in novih živil. Kooordinira jo francoska Agencija za hrano, okolje in zdravje na delovnem mestu. »Povezavo je spodbudilo kar nekaj dejavnikov: porast ponudbe in uporabe prehranskih dopolnil v zadnjih letih, prisotnost fiziološko aktivnih snovi v prehranskih dopolnilih, posamezna poročila o registriranih škodljivih učinkih pri ljudeh predvsem v povezavi s prehranskimi dopolnili in za prehranska dopolnila relativno enostaven vstop na trg v večini držav EU,« je povedala Blaznikova in do dala, da nova izmenjava informacij vključuje osveščanje in opozarjanje na možne škodljive ali neželene učinke ter poročanje o njih. Temelji na prostovoljnem poročanju vseh deležnikov – uporabnikov, nosilcev živilske dejavnosti (proizvajalcev, trgovcev) in tudi zdravstvenega osebja o opaženih neželenih učinkih oziroma dogodkih ob normalni uporabi ali ob zlorabi določenega živila. Poročanje poteka z izpolnjevanjem posebej v ta namen oblikovanega obrazca, ki je dostopen na spletnih straneh NIJZ. Obrazec zagotavlja anonimnost uporabnika, pri katerem je bil opažen neželeni dogodek, hkrati pa so zahtevane informacije dovolj natančne, da se opredeli raven tveganja za zdravje.

Živila, ki se tržijo, morajo biti varna

Pomemben dokument, ki ureja področje varnosti živil, je tudi v letu 2015 sprejeta resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025. »S tem smo dobili strateški okvir za številne ukrepe in aktivnosti za izboljšanje prehranskih navad prebivalcev, njihovo osveščanje in informiranje tudi na področju varnih živil. Prehranska dopolnila pa so živila in kot vsa živila, ki se tržijo, morajo biti ta varna,« je povedala dr. Marjeta Recek, vodja sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje na ministrstvu za zdravje.

Zdenka Melanšek, Novice Europa Donna, marec 2016