visual

Ujemi pravi trenutek - to je sreča.

Europa Donna

Kako poteka diagnosticiranje

Vsaka ženska, ki si je zatipala zatrdlino v dojki ali opazila katere od drugih sprememb na dojkah - vdrtino kože ali bradavice, spremembo barve kože ali bradavice, izcedek - mora takoj obiskati najbližji Center za bolezni dojk (CBD), saj je vsako spremembo treba opredeliti kot nenevarno ali maligno.

V Centru za bolezni dojk bo opravljen pregled, ki se začne z anamnezo - posebej usmerjeno na onkološko družinsko ter ginekološko. Temu sledi klinični pregled, če je potrebno še slikovna in patomofološka diagnostika. 

Pri kliničnem pregledu je zdravnik pozoren na znamenja, sumljiva za raka dojk (npr. spremembe dojke v velikosti in obliki, spremembe kože - vdrta koža ali prisotnost rdečine, sprememba bradavice ali spontan izcedek itd). Nato skrbno otipa dojko ter nadključnične in pazdušne kotanje. Po opravljenem pregledu se odloči za dodatne preiskave, običajno najprej slikovne, kjer uporabljamo več različnih metod. Temeljna slikovna preiskava je mamografija (rentgensko slikanje dojk), druge metode, tudi ultrazvok (UZ), so dopolnilne.

Katero od osnovnih diagnostičnih metod (mamografijo ali UZ) bomo uporabili, je odvisno od starosti ženske. Pri mlajših od 35 let je prva preiskava UZ, saj so dojke zaradi velike količine žleznega tkiva na mamografiji slabše pregledne.
Pri starejših od 35 let (ko je v dojkah že manj žleznega tkiva in več maščobe) pa je običajno prva preiskava mamografija in po potrebi kot dopolnilo še UZ, ki dobro loči tekočinski tumor (benigno cisto) od netekočinskega tumorja (benignega fibroadenoma ali raka).

Po pregledu mamografskih slik oz. UZ se zdravnik radiolog večkrat odloči še za katero od dopolnilnih neinvazivnih diagnostičnih preiskav, med katere štejemo: ciljano kompresijo s povečavo, tomosintezo, ali magnetno resonanco (MR).

Vsako spremembo dojke, ki jo opazimo, zatipamo ali odkrijemo na kateri od opravljenih slikovnih diagnostik (mamografiji, tomosintezi, UZ ali MR) moramo preveriti, ali je rakava ali ne. To zanesljivo ugotovimo le z mikroskopskim pregledom tkiva. Tkivo lahko odvzamemo s tanko iglo (citološka punkcija) ali z debelo iglo (histološka punkcija). Pri citološki punkciji s tanko iglo zdravnik uporabi iglo, ki ni debelejša od običajne injekcijske in je pritrjena na brizgalko, s katero iz dojke posrka celice.

V zadnjem času se to vrsto punkcij pri diagnostiki spememb v dojki, izvaja redkeje in se jih nadomešča s punkcijami z debelo iglo (histološke punkcije) ali z vakuumsko debeloigelno punkcijo. Običajno pri UZ vodeni punkciji opravimo debeloigelno punkcijo s histološko iglo, pri stereotaktični rtg-vodeni in MR vodeni punkciji pa vakumsko debeloigelno punkcijo (drugo ime za VDIB).
Na tako odvzetem tkivu specialisti citologi ali patologi ugotovijo, ali je tkivo rakavo ali ne.

Zapomnite si najbolj pomembna dejstva

  • Kadar zatipate v dojki zatrdlino ali opazite spremembe na koži dojk ali bradavici, morate obiskati najbližji Center za bolezni dojk, kjer boste opravili klinični pregled in slikovno diagnostiko, v kolikor bo potrebno pa tudi punkcijo.
  • Osnovna diagnostična metoda za odkrivanje patoloških sprememb v dojkah je mamografija.
  • Uporabljamo jo predvsem pri ženskah, starejših od 35 let, ker je takrat v dojkah manj žleznega tkiva in so pri večini žensk dojke že maščobno spremenjene.
  • Kljub negativnemu izvidu kliničnega pregleda in mamografije je še naprej priporočljivo redno mesečno samopregledovanje dojk.
  • UZ se uporablja največkrat kot dopolnilna diagnostična metoda.
  • Kot samostojno diagnostično metodo se UZ uporablja le pri mlajših od 35 let, ki imajo v dojkah še veliko žleznega tkiva in bi bila mamografija nepregledna.
  • MR se ne uporablja za rutinsko pregledovanje dojk, temveč le pri določenih indikacijah
  • Če mamografsko, ultrazvočno ali z MR odkrijemo sumljive spremembe, jih lahko stereotaktično, pod vodstvom UZ ali MR, tudi punktiramo.
  • Tumorje lahko potrdimo z odvzemom celic ali tkiva s tankoigelno (citološko), debeloigelno (histološko) ali debeloigelno vakuumsko punkcijo.
  • V primeru odkritega raka je potrebna operativna odstranitev.
Pripravila mag. Kristijana Hertl, dr.med., Onkološki inštitut Ljubljana, april 2016

Preberite še

Ko zaznam spremembo