Proučevanje dejavnikov tveganja je eno izmed pomembnih področij boja z rakom dojk, najpogostejšo obliko raka pri ženskah v Sloveniji. Seznanjenost z njimi prispeva k razumevanju bolezni in zmanjševanju tveganju zanjo.
Demografski dejavniki tveganja
Spol
Rak dojk je predvsem bolezen žensk, saj moški predstavljajo le odstotek bolnikov. Pri moških je verjetnost raka dojk visoka predvsem pri nosilcih mutacije BRCA 2 gena, ko gre za dedno obliko.
Starost
Tveganje za nastanek raka dojk raste s starostjo. Bolezen je zelo redka pri mlajših od 25 let, 75 odstotkov bolnic je ob diagnozi starejših od 50 let, 6 odstotkov pa mlajših od 40 let.
Zemljepisna lega
Rak dojk je bolj pogost v razvitih kot v nerazvitih državah. Razlike so posledica dednih faktorjev in različnega življenjskega sloga. Tudi v slovenskih pokrajinah vse ženske niso enako ogrožene, da bodo zbolele za rakom dojk. Po statističnih podatkih so najbolj ogrožene ženske v osrednji Sloveniji, na notranjsko-kraškem in na goriškem področju. Manj so ogrožene ženske na pomurskem, koroškem in jugovzhodnem področju, kar strokovnjaki razlagajo z drugačnim ekonomskim in socialnim položajem žensk, ki tam živijo.
Reproduktivni dejavniki
Starost ob prvi menstruaciji
Zgodnja prva menstruacija (na primer pred 11. letom) poveča tveganje za raka dojk.
Pozna menopavza
Z rakom dojk so bolj ogrožene ženske, ki so izgubile menstruacijo po 50. letu starosti.
Rodnost
Tveganje za raka dojk pri ženskah, ki niso nikoli rodile, je večje kot pri ženskah, ki so rodile. Med tistimi, ki so rodile, pa so bolj ogrožene tiste, ki so prvič rodile po 30. letu starosti. Pomemben zaščiten učinek ima dojenje, ki tveganje za bolezen zmanjša.
Hormoni
Kontracepcijske tablete zmerno povečajo nevarnost za raka dojk v obdobju jemanja.
Hormonsko nadomestno zdravljenje (HNZ) zmerno poveča nevarnost za raka dojk. Ženskam, ki so prebolele raka dojk odsvetujejo HNZ.
Življenjski slog
Alkohol
Redno uživanje alkohola zvišuje tveganje za raka dojk.
Prehrana
K večji ogroženosti za raka dojk prispeva prehrana z veliko količino rdečega mesa, maščob (zlasti nenasičenih) in sladkorja. Preventiven učinek pa naj bi imela predvsem prehrana z veliko zelenjave in tudi sadja.
Debelost in telesna aktivnost
Debelost je pomemben dejavnik tveganja predvsem pri postmenopavznih ženskah. Pri ženskah v meni namreč estrogen nastaja predvsem v maščevju, zaradi česar je raven hormona višja pri debelejših kot pri suhih ženskah. Dokazano je tudi, da je tveganje pri telesno aktivnih ženskah manjše.
Ostali dejavniki tveganja
Poprejšnji rak dojk
Pri ženskah, ki so že bile zdravljene zaradi raka dojk, je tveganje, da ponovno zbolijo za rakom dojk (bodisi na isti dojki, če ni bila v celoti operativno odstranjena, bodisi na drugi), večje kot pri ženskah, ki bolezni še niso imele. Večje tveganje je mogoče pripisati istim dejavnikom, ki so vplivali že na prvi pojav bolezni.
Rak dojk v družini
Ženske, katerih sorodnica v prvem kolenu (mati ali sestra) je zbolela za rakom dojk, imajo dva- do trikrat večje tveganje, da bodo tudi same zbolele. Nevarnost je večja, če sta mati ali sestra zboleli mladi ali na obeh dojkah. Tako je pri sorodnici bolnice, ki je pred menopavzo zbolela za rakom obeh dojk, tveganje za bolezen kar devetkrat večje kot običajno. Posebna skupina je dedni rak dojk, ki je predstavljen v nadaljevanju.
Mamografsko goste dojke
Tveganje za raka dojk je pri ženskah s pretežno mamografsko gostimi dojkami večje.
Nerakave bolezni dojk z atipijami
Ženske, pri katerih so bile ugotovljene benigne (nerakaste) bolezni dojk z atipijami, so bolj ogrožene za nastanek raka dojk.
Ionizirajoče sevanje
Ionizirajoče sevanje povečuje tveganje za raka dojk, a je stopnja tveganja odvisna od količine sevanja. Slednja je pri sodobnih mamografijah nizka, koristi mamografije pa odtehtajo posledice sevanja.
Telesna višina
Višje ženske so nekoliko bolj ogrožene za raka dojk, kar strokovnjaki pojasnjujejo z delovanjem rastnega hormona.
Dedni raki dojk
Mutacije genov BRCA -1, BRCA-2, p53, PTEN, AT in še nekaterih drugih so povezane z zelo visoko ogroženostjo za raka dojk (60 do 80 odstotkov nosilcev gena zboli) in so poglavje zase. Na ogroženost za nastanek raka dojk pomembno vplivajo tudi geni, ki manj pogosto povzročajo raka (nizkopenetrantni) ali jih je potrebno več skupaj (poligensko dedovanje). Ob tem so pomembni številni notranji ali zunanji dejavniki, ki skupaj vplivajo na končno tveganje za raka dojk.