vir: Arhiv Novic ED,
priloga Naše Žene

Sama nimam raka dojk, a bolezen poznam že dolgo. Imela jo je moja pokojna tašča Maruška. Videla sem, kako ji je bilo takrat pri duši. In nikogar ni bilo, ki bi se mu odprla, ki bi ji dajal pogum. Opazovala sem tudi, kako boleče se je dotaknila tudi njenega moža, še posebej pa njunih mladih sinov. Raka je odkrila čisto po naključju, vendar prepozno. O tej bolezni, o raku, se tedaj ni govorilo, niti pisalo. Rak je pomenil le eno. Smrt.

Zaradi njene prezgodnje smrti leta 1976 sem se pridružila Slovenskemu združenju za boj proti raku dojk Europa Donna. Ob tem pa spoznala, kako pomembno je o raku čim več govoriti in pisati. Rak je namreč ozdravljiv, če je dovolj zgodaj odkrit. Tudi zato z veseljem urejam Novice Europa Donna, ki slovenske ženske osveščajo in spodbujajo k zdravemu načinu življenja in mišljenja. Tiste, ki zbolijo, pa opogumljamo in jim pomagamo na številne načine. Tudi z denarno pomočjo, če so v finančni stiski. Ob delu pri Europi Donni sem spoznala, da bi bil naš svet veliko lepši, če bi vsakdo izmed nas samo eno uro na teden posvetil drugim. Če verjamete, se nam pridružite.